RTS vabi k sodelovanju TRŽNIKE
< več >
< več >
Osrednja informativna oddaja Kronika ima novo podobo in nov termin. Vabljeni k ogledu od ponedeljka do petka ob 18.45 in ob 21.45 uri.
Kakšna je slovenska strategija digitalnega televizijskega oddajanja?
< video >
POGLED IZZA ODRA
raziskovanje sveta umetnosti
na sporedu: vsako sredo ob 21.30
Pogled izza odra radovedno raziskuje svet umetnosti in ponuja drugačen vpogled v področje ustvarjalnega življenja. Pokuka v različne sfere tega neskončno kreativnega sveta umetniškega ustvarjanja in ga poskuša ujeti tam, kjer ga običajno ne vidimo in ne spoznamo. Oddaja, katere poslanstvo je, da vam, gledalcem in ljubiteljem kreative, razkrije umetnost in njene lepote, je na sporedu vsako sredo ob 21.15 uri.
Vabljeni v raziskovanje in drugačen pogled!
Tina Princ
avtorica in urednica
kultura@rts.si
--------------------------------------------------------------------------------------
Današnja oddaja je nadaljevanje minule in tako še vedno ostaja v svetu glasbe novega tanga znamenitega Astorja Piazzole in v družbi mlade slovenske zasedbe Piazzolleky.
Tokratna oddaja ostaja v svetu glasbe novega tanga znamenitega Astorja Piazzole. In sicer predstavljamo vam zasedbo mladih slovenskih glasbenikov, ki jih je njegova glasba inspirirala k formaciji prav takšnega kvinteta, v katerem je skladal in v njem tudi igral Astor Piazzola. Gre za zasedbo bandeona, violine, kitare, klavirja in kontrabasa, le da so fantje pri nas manj znani bandeon zamenjali za njegovo različico, klasično harmoniko.
Kulturno umetniško plesno društvo Pot je ob koncu minulega leta na Malem odru Narodnega doma premierno uprizorilo plesno predstavo z naslovom “Jaz sem gledišče”. Po projektih “Ujeti trenutek”, “Sanje v gibanju” in “V objemu zvoka” idejne voditeljice Vesne Kukič gre za že četrto predstavo iz cikla “Sedemkratno potovanje”. V predstavi plesalke raziskujejo fizično in duhovno slepoto.
Tokratna oddaja avdiovizualno in pripovedno približuje inovativno produkcijo glasbenih vizualizacij. Ujeli smo ustvarjalno ekipo, ki z željo po tehničnem razvoju, z inovativnim pristopom, z razvojem zgodb v glasbi s sliko, stremijo v prihodnost. Lotili so se produkcije glasbenih vizualizacij s fotoaparatom, ob tem intenzivno razvijali in iskali tehnično sinhronost … Torej vabljeni k ogledu oddaje, ki vam naslika zgodbo produkcije glasbenih vizualizacij s pogledom “izza” - od ideje do zgodbe, od fotoaparata do avdiovizualne podobe.
Leta 1833 je Aleksander Puškin objavil svoj znameniti roman v verzih Jevgenij Onjegin, zgodbo o zdolgočasenem romantičnem junaku, pisano v izbrušenem jeziku, ki je avtorju zagotovil status največjega ruskega pesnika. Pol stoletja pozneje, ko je Čajkovski razmišljal o možnosti uglasbitve romana, je Jevgenij Onjegin že veljal za klasično mojstrovino, ki jo je poznal skorajda vsak Rus. Močno razčustvovana snov je bila bistveno bližja skladateljevi notranji naravi kot pa velike zgodovinske in junaške operne teme, s katerimi se je večinoma ukvarjal dotlej, zato ne preseneča, da je hitro našel rešitev za uglasbitev Onjegina – naredil je drzen korak in je operno obliko prilagodil dani snovi. Predstavljamo vam utrinke uprizoritve opere na in izza odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v izvedbi Akademskega državnega Bolšoj teatra iz Rusije.
Prvič v zgodovini Plesne izbe Maribor lahko pripovedujemo o premieri njihove lastne produkcije v tujini. Plesna predstava »Polnočna presoja« avtorja in koreografa Sebastijana Geča je namreč ob koncu minulega leta po svoji dunajski premieri doživela še mariborsko. Poleg avtorja v predstavi nastopita še mednarodna sodobna plesalka Asher O'Gorman ter v zadnjem času odrsko zelo aktivna Anja Bornšek, katere plesne korenine prav tako kot avtorjeve izvirajo iz Plesne izbe. Predstava je nastala v koprodukciji z WUK Teatrom iz Dunaja.
V tokratni oddaji vam predstavljamo mlado slovensko skladateljico Nino Šenk, ki smo jo ujeli pred praizvedbo njenega novega dela Concerto Grosso, ki mu boste lahko prav tako prisluhnili. Nina je iz kompozicije diplomirala leta 2004 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Pavla Mihelčiča. V času študija je za svoja dela prejela študentsko Prešernovo nagrado, v letu 2006 pa opravila podiplomski študij v razredu prof. Lotharja Voigtländerja na Visoki šoli za glasbo Carl Maria von Weber v Dresdnu.
Na Maistrov dan, 23. novembra minulega leta, je igralec Bojan Maroševič na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor premierno izvedel svoj avtorski projekt, monodramo o generalu Maistru z naslovom General, ki pa je nastal izpod peresa Toneta Partljiča. Vabimo vas, da v tokratni oddaji skupaj z nami doživite Maistra tako in drugače, predvsem pa avdiovizualno.
Tokratna oddaja je zadnja od štirih, ki smo vam jih želeli pokloniti v času praznikov, snega in pravljic in tudi razloge za priljubljenost zadnjega baleta Petra Iljiča Čajkovskega, Hrestač, ki od šestdesetih let 20. stoletja velja za enega najbolj priljubljenih baletov sploh, kaže iskati v dejstvu, da sta tematika in slikovita glasba uglašeni s pravljičnim razpoloženjem božičnega časa in zime.
